Logo
Logo
Slovenski kongres o vodah

STIČIŠČE ZA VODE

Stičišče za vode je civilno-družbeni in strokovni forum nevladnih organizacij, zainteresirane javnosti in posameznikov, ki preko organiziranih tematskih razprav oblikujejo strokovna stališča do aktualnih problemov, povezanih z ravnanjem z vodami v Sloveniji. Stičišče za vode preko artikuliraih pobud so-oblikuje politiko upravljanja z vodami.

V Stičišču za vode sodelujejo predstavniki organizatorjev 2. Slovenskega kongresa za vode, člani znanstvenega odbora in druga zaintersirana javnost.

Teme za razpravo, ki so predlagane na 2. Slovenskem kongresu za vode:
a) voda kot strateška surovina in razvojni potencial Slovenije (perspektiva do leta 2050 in do leta 2100)
b) kako in kje zadrževati vodo in obvladovati tveganja povezana s poplavami, sušami, drobirskimi tokovi in plazovi
c) dolgoročne usmeritve urejanja in rabe vodnega prostora
e) celovita zaščita podzemne vode kot zaščita virov pitne vode ter problematiki krasa in geotermalnih virov.

RAZPRAVE

Upravljanje z vodami - med prejšnjim sistemom in izzivi v prihodnosti
21. marec 2018

Do sistema upravljanja z vodami je kritičen prof. M. Rismal. Na osnovi izkušenj iz nekaterih primerov ekološke sanacije voda zaključuje, da nepovezanost strok briše odgovornost posameznikov. To se večkrat odraža na neracionalnih projektih in strokovnih napakah in celo potencira z odsotnostjo revidiranja projektov oziroma predlaganih rešitev. Problemi vodarstva so del širših družbenih problemov.

Globalni megatrendi, ki vplivajo na vode (onesnaževanje, migracije, urbanizacija, tehnološki razvoj, tekmovanje za surovine in naravne vire, klimatske spremembe...), so realno dejstvo; so sicer dolgotrajni procesi, vendar zelo verjetni in imajo velik vpliv (predstavitev dr. Lidija Globevnik). Vsaj nekateri bodo na Evropo in posredno na Slovenijo imeli znaten vpliv. Treba jih je upoštevati torej tudi v Sloveniji.

Vplivi megatrendov na nas so odvisni tudi od naše percepcije in ukrepanja, možno jih je spreminjati. Stroka na vodah prepoznava izzive na področju razvoja tehnologij in inovacij pri iskanju rešitev »zapiranja« snovnih in energetskih krogov v vodah (hranila, energija) in na področju upravljanja z vodami v urbanem okolju (zbiranje in odtoki padavinskih in komunalnih voda z integracijo modrih in zelenih površin, samooskrba…).

Voda iz ontološkega, politološkega in krajinskega vidika
25. januar 2018
Predstavitev: prof. dr. Miha Brenčič, kan. za dr. Jerneja Brumen, dr. Maja Simoneti

Antična politika: politika različna od narave in okolja. Politika se dogaja znotraj mest med svobodnimi ljudmi. Naravo lahko zremo, ne pa merimo. Moderna doba: politika misli skozi naravo in razvija znanost o naravi. Danes smo v dobi "postpolitike", za katero je značilna zbeganost in depolitizacija nekaterih vprašanj ("o nekaterih vprašanjih se ne sprašujemo"). Vendar, zgodovina političnih idej nas uči, da imamo vsi zmožnost političnega delovanja. Tako tudi sedaj. Vsi lahko delujemo in odpiramo vprašanja, iščemo rešitve in dajemo pobude.

Voda je za krajinskega arhitekta najprej vir življenja in naravna vrednota, sicer pa vedno izjemen načrtovalski in projektantski izziv in enkraten oblikovalski material. Za razumevanje krajinsko-arhitekturnega pogleda na vodo je dobro vedeti, da je razvoj krajinske arhitekture tesno povezan z zagotavljanjem kakovosti bivanja v grajenem okolju in z razvojem varstva okolja, pri čemer je krajinsko planiranje definirano kot tisto, ki hkrati zagotavlja uporabno in kulturno vrednost prostora, funkcionalnost in podobo, varovalno planiranje pa je prepoznano kot najučinkovitejše orodje za varstvo okolja. V tem duhu so krajinski arhitekti iz slovenske, to je Ogrinove šole za krajinsko arhitekturo iz ljubljanske Biotehniške fakultete, opremljeni z znanjem s področja naravoslovja, družboslovja, inženirstva in prostorskega načrtovanja zaradi česar so dobro usposobljeni za celovito razumevanje problemov v urejanju prostora in obvladajo načrtovalska orodja in metode s pomočjo katerih je možno učinkovito usklajevanje interesov v prostoru in informirano odločanje o razvoju. Vodo krajinski arhitekt kot tak razume v ožjem fizično-geografskem, družbenem, ekonomskem in ekološkem smislu, razume njene značilnosti, potrebe in razvojni potencial ter obvlada metode s katerimi lahko družba vsestransko optimizira koristi vode.

Status vode v strokovnih disciplinah
14. december 2017
Razpravljalci: prof. dr. Miha Toman, prof. dr. Mita Brilly, prof. dr. Pavel Gantar

Razprava je odprla vrsto tem oz. problemov o katerih bi morali razpravljati in navsezadnje priti do določenih sklepov in pobud ter se obrniti na javnost in politične odločevalce. Teme, ki so bile navržene v razpravi so:
- Voda kot javno dobro (dobrina) in kot skupno dobro (common pool resource), tudi kot monopolna dobrina, ter implikacije za normativno urejanje področja;
- Problematika upravljanja z vodami – od water management do IWRM in water governance (namenoma zaenkrat ne prevajam terminov) in implikacije za organizacijo upravljanja z vodami v Sloveniji;
- Reka Sava, njeni raznovrstni potenciali/možnosti in problematika usklajevanja interesov …

Pobuda, da se v letu 2018 organizira simpozij ali okroglo mizo. Predstavi se poglede na določena nerešena vprašanja v odnosu do voda, upravljanja z vodami in potrebo po sistematičnem podpiranju raziskovalne dejavnosti na področju voda.

Odnos uradne politike do okolja/vod in odnos uradne politike do stroke: lekcije, ki se jih učimo na nekaterih žgočih primerih zadnjega leta
16. november 2017

Ugotovitve: Do nesporazumov med posameznimi strokami prihaja zato, ker imamo različne predstave o vodi in njenemu statusu. Dogovorili smo se, da na naslednjem srečanju poskušamo odgovoriti na zelo naivno vprašanje »kaj je voda« z recimo temu vodarskega, biološkega, krajinskega in sociološkega vidika. Vsak od vabljenih predavateljev v 10 minutah izpostavi:
- Katere so tiste lastnosti vode, ki so posebej zanimive za njegovo stroko
- Kakšen je »status vode« v disciplinah s katerimi s ukvarja.

BESEDE BENJAMINA

Benjanim Fele je arheolog, pevec in moderator prireditev. Vodil je zaključno prireditev ob drugem kongresu o vodah. Vmes je budno spremljal strokovni del kongresa. Tu objavljamo njegov zaključni nagovor.

Naj povem, da je tale tekst zorel kar dolgo časa. Namenoma. Zato ker sem eden takih, ki v tej dvorani najmanj vemo o vodarstvu, mi dovolite da lahko prispevam, kako se je moj pogled na »gospodarjenje« ali pa raje spoznavanje z vodo od prvega dne, spremenil do današnjega. Verjemite, povezovanje takšnega kongresa o povezovanju, je prav naporno. Nisem namreč voda, da bi lahko karkoli povezal ... Pa še kopati se nisem imel časa. | celoten nagovor